- poželjívost
- -i ž (í) lastnost, značilnost poželjivega: njegova poželjivost in lahkoživost / spolna poželjivost / poželjivost pogledov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
lákota — e ž (á) 1. občutek potrebe po jedi: lakota ga muči, tare; čutiti lakoto; huda lakota; ekspr. volčja lakota zelo velika / trpeti lakoto in žejo / občutek lakote ∙ ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; ekspr. lakota je najboljši kuhar … Slovar slovenskega knjižnega jezika