- povzročítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od povzročiti: povzročitev nesreče, poškodbe, smrti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
povzročítev
Look at other dictionaries:
kávzativen — in kavzatíven vna o prid. (ȃ; ȋ) lingv., v zvezi kavzativni glagol glagol, ki izraža povzročitev dejanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mobilizácija — e ž (á) 1. glagolnik od mobilizirati: mobilizacija mlajših letnikov / mobilizacija motornih vozil / mobilizacija zdravstvenega osebja med epidemijo 2. prehod oboroženih sil in gospodarstva iz mirnodobnega stanja v vojno: opraviti, razglasiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogrézniti — em dov. (ẹ ẹ̑) 1. premakniti z višjega mesta, položaja na nižjega; spustiti: pogrezniti krsto v grob; pogrezniti vedro v vodnjak // redko narediti (bolj) globoko; poglobiti: pogrezniti strugo; jama se je pogreznila 2. nav. ekspr., v zvezi z v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ubòj — ôja m (ȍ ó) glagolnik od ubiti 1: zagrešiti uboj; biti obsojen zaradi uboja / uboj iz koristoljubja, ljubosumnosti; uboj na zahrbten način ♦ jur. naklepni uboj naklepna povzročitev smrti človeka; umor; uboj na mah v močni razdraženosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
umòr — ôra m (ȍ ó) glagolnik od umoriti 1: umor se je zgodil v gozdu; storiti, zagrešiti umor; obsoditi zaradi umora; zahrbten umor; poročilo o umoru / ritualni umor v nekaterih religijah za pridobitev skrivnostnih božanskih moči ♦ jur. (naklepni) umor … Slovar slovenskega knjižnega jezika
