- povéznik
- 1 -a m (ẹ̑) posoda v obliki zvona, s katero se kaj pokrije: dati rastlino pod poveznik; mrežast, steklen poveznik ------ 2 -a m (ẹ̑) grad. spodnji, vodoravni tram povezja: poveznik in opornik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
razpirálo — a s (á) 1. tisk. manjša svinčena ploščica za večanje presledka med črkami, besedami pri ročnem stavljenju: razpreti črke z razpirali 2. grad. strešno povezje, pri katerem se obtežba preko poševnih opor prenaša na poveznik: trapezno, trikotno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razredčeválka — e [tudi u̯k] ž (ȃ) strojn., v zvezi zračna razredčevalka priprava za izsesavanje zraka iz zaprtega prostora; vakuumska črpalka: poveznik zračne razredčevalke … Slovar slovenskega knjižnega jezika