Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
atamán — a m (ȃ) 1. v carski Rusiji izvoljeni poveljnik kozaške vojske: najbolj so se izkazali kozaki z atamanom 2. redko poglavar, poveljnik sploh: ataman razbojnikov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brigadír — ja m (í) 1. kdor dela v brigadi 2: iz naše šole se je priglasilo trideset brigadirjev; brigadirji na avtocesti // vodja take skupine: izbrali so ga za brigadirja mladinske brigade / sprejmemo brigadirja za vodstvo strojnih kmetijskih del 2. v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kapitán — a m (ȃ) 1. poveljnik ladje: kapitan je bil star pomorščak; kapitan čezoceanske, trgovske ladje ♦ aer. kapitan poveljnik letala v civilnem letalstvu; navt. luški kapitan; kapitan dolge plovbe najvišji čin v trgovski mornarici ali nosilec tega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
komandánt — a m (ā) kdor poveljuje vojaški enoti, večji od čete, ali ustrezni ustanovi, poveljnik: komandanti so se zbrali na posvet / imenovan je za komandanta divizije / vrhovni komandant oboroženih sil Jugoslavije; pren., ekspr. politiki na vasi ne bi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sovrážniški — a o prid. (ȃ) knjiž. sovražen: sovražniški pogled ujetnika / sovražniški poveljnik poveljnik sovražnikov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Бригада ПВО и ВВС Словении — Бригада ПВО и ВВС войска Словении Brigada zračne obrambe in letalstva Slovenske vojske Страна Словения … Википедия
Военно-воздушные силы Словении — Бригада ПВО и ВВС войка Словении Brigada zračne obrambe in letalstva Slovenske vojske Эмблема бригады ПВО и ВВС Словении Год формирования Страна Словения Подчинен … Википедия
alármen — mna o prid. (ȃ) nanašajoč se na alarm: alarmni znak, zvonec; alarmna naprava opozorilna, svarilna / poveljnik je ukazal alarmno stanje bombnikov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blagonaklónjen — a o prid. (ọ) star. blago, prijateljsko naklonjen (navadno) podrejenim: blagonaklonjeni poveljnik / v vljudnostnem nagovoru povest priporočamo blagonaklonjenemu čitatelju blagonaklónjeno prisl.: blagonaklonjeno ga je potrepljal po rami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brigáden — dna o prid. (ȃ) nanašajoč se na brigado: brigadni poveljnik, štab; brigadna zastava / mladina je uvedla brigadni način dela; brigadno obdelovanje vinogradov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
