- poveličevánje
- -a s (ȃ) glagolnik od poveličevati: poveličevanje junaštev, uspehov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
apoteóza — e ž (ọ̑) poveličevanje, proslavljanje osebe ali stvari: drama se zaključi z apoteozo ljubezni; pretresljiva apoteoza človeka, trpljenja; Duma je pesniška apoteoza domače zemlje // pri starih Grkih in Rimljanih povzdignjenje posebno zaslužnega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čústvece — in čústevce a [vǝc; tǝv] s (ȗ) ekspr. manjšalnica od čustvo: zamaknjeno poveličevanje svojih čustev in čustvec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
deifikácija — e ž (á) knjiž. poveličevanje, čaščenje česa kot božanstva: deifikacija življenja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glorifikácija — e ž (á) knjiž. slavljenje, poveličevanje, povzdigovanje: osebe v filmu je prikazal brez glorifikacije; glorifikacija revolucije … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hozána — tudi hosána [hoza ] medm. (ȃ) rel. izraža poveličevanje, slavljenje; slava!: hozana, sin Davidov; hozana na višavah; sam.: peti hozano; bučna hozana … Slovar slovenskega knjižnega jezika
relígija — e ž (í) 1. zavest o obstoju boga, nadnaravnih sil; vera, verovanje: religija se kaže v različnih oblikah; razvoj, zgodovina religije // s prilastkom sistem naukov, norm, vrednot in dejanj, obredov, v katerih se ta zavest kaže, vera: islamska,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sámopoveličevánje — a s (ȃ ȃ) knjiž. poveličevanje samega sebe: težko posluša njegovo samopoveličevanje; samopoveličevanje in bahaštvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samovelíčje — a s (ȋ) knjiž. pretirano dobro mnenje o sebi in poveličevanje samega sebe: njegova bahavost in samoveličje / v satiri se posmehuje omejenosti in samoveličju takratne vladajoče družbe / nekateri duševni bolniki trpijo za samoveličjem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sláva — e ž (á) 1. splošno priznanje velike vrednosti, veljave: slava mine, ekspr. se razkadi; slava ga je naredila ošabnega; niso mu kratili zaslužene slave; biti željen slave; izkazovati komu čast in slavo slaviti ga / moja pesem naj mu bo v slavo v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
velíčanje — a s (ȋ) knjiž. poveličevanje, povzdigovanje: veličanje ljubezni … Slovar slovenskega knjižnega jezika