- poučítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od poučiti: pravočasna spolna poučitev / redko to naj vam bo v poučitev pouk
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
poučênje — a s (é) star. pouk, poučitev: poučenje o zadevi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prosvéta — e ž (ẹ̑) 1. poučitev, izobrazba koga, da bi mislil, delal brez predsodkov, razumno: prizadevati si za prosveto / ljudska, zdravstvena prosveta / širiti prosveto na vasi 2. dejavnost, ki se ukvarja z vzgojo, izobraževanjem: delati v prosveti;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika