instruirati — poučevati izven šole ipd. gl. inštruirati ipd … Slovar slovenskega knjižnega jezika
daktilografíja — e ž (ȋ) nauk o pisanju na pisalni stroj; strojepisje: poučevati daktilografijo / mnogo je zaslužila z daktilografijo tipkanjem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
diakonísa — e ž (ȋ) 1. pri prvih kristjanih ženska, ki je pomagala versko poučevati ženske ter skrbeti za reveže in bolnike: stregla ji je diakonisa 2. v protestantskem okolju redovnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
didáktik — a m (á) strokovnjak za didaktiko: zborovanje didaktikov / njegov profesor matematike je dober didaktik zna dobro poučevati / omenjeni pisatelj je predvsem didaktik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
docírati — am nedov. (ȋ) 1. slabš. govoriti ali razlagati, kakor da bi poučeval: ta človek rad docira 2. zastar. predavati (na univerzi): docira na pravni fakulteti 3. šol. poučevati abstraktno: njihov profesor preveč docira … Slovar slovenskega knjižnega jezika
instruírati — am dov. in nedov. (ȋ) jur. opremiti s prilogami in podatki: instruirati prošnjo, spis am in inštruírati am nedov. in dov. (ȋ) dajati navodila, napotke (za delo, dejavnost), poučevati: instruirati popisovalce v izpolnjevanju obrazcev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
inštruírati — am nedov. (ȋ) poučevati izven šole: inštruirati dijaka / inštruirati angleščino in francoščino … Slovar slovenskega knjižnega jezika
katehizírati — am nedov. (ȋ) rel. poučevati verouk: pridigati in katehizirati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lepopísje — a s (ȋ) 1. pisanje z lepimi, čitljivimi črkami; kaligrafija: gojiti lepopisje 2. nekdaj učni predmet v osnovni šoli, ki obsega učenje lepe pisave: poučevati lepopisje; zvezek za lepopisje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
metódičarka — e ž (ọ) strokovnjakinja za metodiko: psihologinja in metodičarka / učiteljica biologije je dobra metodičarka zna dobro poučevati biologijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika