Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
poučíti — ím dov., poúčil (ȋ í) narediti, da kdo pridobi določeno znanje, vedenje o čem: poučil ga je o nastalih razmerah; dobro, podrobno poučiti člane o zadevi; o tem se je poučil iz knjig / poučila jo je, kako naj ravna dala ji je nasvet, napotke;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poùčiti — (koga, što, čemu) svrš. 〈prez. pòučīm, pril. pr. īvši, prid. trp. pòučen〉 1. {{001f}}dati pouku komu [∼ u matematici] 2. {{001f}}pridonijeti čijem iskustvu [život će te ∼ život donosi iskustvo i sklonost] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
poučiti — poùčiti (koga, što, čemu) svrš. <prez. pòučīm, pril. pr. īvši, prid. trp. pòučen> DEFINICIJA 1. dati pouku komu [poučiti u matematici] 2. pridonijeti čijem iskustvu [život će te poučiti život donosi iskustvo i sklonost] ETIMOLOGIJA po + v.… … Hrvatski jezični portal
didáktičen — čna o prid. (á) 1. nanašajoč se na didaktiko, účen: didaktični princip; didaktične metode; didaktično usposabljanje učiteljev 2. ki je usmerjen, ki teži k poučevanju, poúčen: didaktični film; didaktična literatura; pesnitev je bila izrazito… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ilustratíven — vna o prid. (ȋ) nanašajoč se na ilustracijo: a) ilustrativni del knjige je vsakomur razumljiv / njegovo ilustrativno delo je obsežno / uporabljen je ilustrativni material iz prve izdaje b) razstavljeni predmeti so bili ilustrativna pomoč besedi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
instruktíven — tudi inštruktíven vna o prid. (ȋ) knjiž. poučen, pojasnjevalen: imeti zelo instruktiven referat; instruktivna kritika, povest, primerjava / v svoji razlagi je bil zelo instruktiven ♦ jur. instruktivno navodilo neobvezno navodilo za uporabo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naméra — e ž (ẹ̑) duševna usmerjenost k uresničitvi kakega dejanja v bližnji prihodnosti: naše namere so poštene, skromne; kakšne namere imajo; svojo namero je opravičeval z lakoto; hotel je kupiti knjigo, pa je opustil to namero; o naši nameri, namerah… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
natánko — prisl. (ȃ) 1. poudarja, da se trditev v največji mogoči meri sklada z resničnostjo; natančno: natanko to sem povedal; natanko tako se je zgodilo; stal bo natanko sredi sobe / slavnost poteka natanko po načrtu 2. ekspr. izraža, da je upoštevano,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèpoučèn — êna o prid. (ȅ ȅ ȅ é) ki ni poučen, ni seznanjen s čim: nepoučeni bolniki se takega zdravljenja bojijo; hotel je vplivati na odločitev nepoučenih ljudi; biti nepoučen o kakem dogodku // knjiž. ki se na kako področje, stroko slabo spozna:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèrazglédan — a o prid. (ȅ ẹ̑) ki ni razgledan, ni poučen: vplivati na neizkušene, nerazgledane ljudi; politično nerazgledana množica; v literaturi je nerazgledan … Slovar slovenskega knjižnega jezika
