- potúhnjenec
- -nca m (ȗ) ekspr. neodkrit, neiskren človek: bati se potuhnjenca; neprijeten potuhnjenec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
potúhnjenec
Look at other dictionaries:
húlja — e ž (ū) zastar. potuhnjenec, podlež: namesto odločnega in ponosnega moža smo srečali huljo / zmerjali so ga s huljo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podmúljenec — nca m (ȗ) redko potuhnjenec: temu podmuljencu nič ne verjamem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potúljenec — nca m (ū) star. potuhnjenec: bil je pravi potuljenec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pretét — a o prid. (ẹ̑) nar. presnet, šmentan: preteti potuhnjenec, spet ima nekaj za bregom; ta preteta živalca se mu je spretno umikala pretéto prisl.: preteto dobro mu gre; to je tako preteto lahko reči / kot vzklik preteto, če to ni od sile … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prihúljenec — nca m (ū) redko potuhnjenec: ne maram tega prihuljenca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
túkec — kca m (ȗ) zastar. potuhnjenec, premetenec: tukec je, na vse pokima, naredi pa po svoje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
