potŕtost

potŕtost
-i ž (ȓ) stanje potrtega človeka: potrtost ga je minila; ekspr.: polastila se ga je potrtost; pasti v potrtost

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • depresíja — e ž (ȋ) 1. med. bolezensko duševno stanje z zmanjšanim zanimanjem za zunanji svet: bolezni so sledile hude depresije; zapadel je v melanholijo in depresijo; biti v depresiji; duševna, nevrotična depresija 2. potrtost, pobitost: neuspeh pri… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • deprimíranost — i ž (ȋ) potrtost, pobitost: duševna deprimiranost; vzdušje deprimiranosti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izràz — áza m (ȁ á) 1. jezikovna enota iz glasov, besed za označevanje pojmov: kaj pomeni ta izraz? navedena izraza se rabita kot sinonima; delati, ustvarjati izraze za nove pojme; uporabljati izbrane, jasne, vsakdanje izraze; prevajalec ni našel… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • konsternácija — e ž (á) knjiž., redko zbeganost, potrtost: vest o tem je povzročila popolno konsternacijo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nalégati — am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. knjiž., s prislovnim določilom pojavljati se, razprostirati se na površini: na mesto je začela nalegati megla / iz dimnika spet nalega črn dim se vali proti tlom / pričele so nalegati prve slane padati // z oslabljenim… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odreagírati — am dov. (ȋ) psih. z vedenjem, obnašanjem sprostiti notranjo napetost, potrtost: odreagirati konflikte …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • poklapánost — i ž (á) ekspr. potrtost, pobitost: trudila se je, da ne bi opazil njene poklapanosti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • popárjenost — i ž (ȃ) ekspr. potrtost, pobitost: ljudi se polašča poparjenost; trudil se je, da ne bi opazila njegove poparjenosti / moralna poparjenost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • potláčenost — i ž (ȃ) ekspr. potrtost, pobitost: obšla ga je potlačenost; občutek potlačenosti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • povečávati — am nedov. (ȃ) povečevati: povečavati proizvodnjo / hitrosti ni mogoče poljubno povečavati / pisma so njeno potrtost še povečavala …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”