- brezvérec
- -rca m (ẹ̑) brezveren človek: bil je brezverec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
antikríst — a m (ȋ) ekspr. 1. kdor se bori proti Kristusu, veri: braniti vero pred antikristom 2. brezverec, brezbožnik: šel je v svet in postal antikrist / kot psovka kaj vendar delate, antikristi! … Slovar slovenskega knjižnega jezika
boljševík — a m (ȋ) 1. v začetku 20. stoletja pripadnik levega krila Ruske socialnodemokratske delavske stranke ali član Ruske socialnodemokratske delavske stranke (boljševikov): Leninove pristaše so začeli imenovati boljševike, njegove nasprotnike pa… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brez... — predpona v sestavljenkah za izražanje odsotnosti, manjkanja tega, kar je pomen osnovne besede: brezalkoholen, brezatomski; brezbrežnost, brezdlak, brezsrajčnik, brezverec / brezsrčen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
framasón — tudi framazón a m (ọ̑) zgod. pripadnik framasonstva, prostozidar: do konca življenja je bil framason // zastar. brezverec, brezbožnik: svobodomislec si in framason, da veš … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nejevérec — rca m (ẹ̑) zastar. brezverec: znano je bilo, da je nejeverec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nejevérnik — a m (ẹ̑) star. 1. brezverec: šel je v svet in postal nejevernik 2. za muslimane kdor ne pripada muslimanski veri, zlasti kristjan; nevernik: bojevati se proti nejevernikom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nevérec — rca m (ẹ̑) zastar. brezverec: število nevercev se je hitro večalo / preganjati neverce krivoverce … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nevérnež — a m (ẹ̑) 1. kdor (česa) ne verjame: prepričal je celo največje neverneže 2. star. brezverec: rekli so, da je nevernež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nevérnik — a m (ẹ̑) 1. star. brezverec: veljal je za nevernika 2. slabš., za muslimane kdor ne pripada muslimanski veri, zlasti kristjan: bojevati se proti nevernikom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogán — tudi pogàn ána m (ȃ; ȁ á) za kristjane pripadnik vere, ki ne priznava Kristusa za boga: pošiljati misijonarje k poganom / po duhu je ostal pogan // slabš. brezverec, brezbožnik: bil je pravi pogan; preklinja kot pogan … Slovar slovenskega knjižnega jezika