- potrobíti
- in potróbiti -im dov. (ȋ ọ́) dati signal s hupo: voznik je potrobil, da bi se ljudje umaknili ● nar. steklenico vina je sam potrobil popil
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zavínek — nka m (ȋ) star. ovinek, zavoj: potrobiti na zavinku; po nekaj zavinkih se je ustavil / cestni zavinek / zavinek reke; stopnice z zavinki / tekati v zavinkih vijugasto, cikcakasto ● star. po zavinku vstran je nadaljeval svojo misel govorjenju o… … Slovar slovenskega knjižnega jezika