- brezustáven
- -vna -o prid. (á) jur. ki je brez ustave: brezustavna doba; brezustavno stanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nèustáven — vna o prid. (ȅ á) jur. brezustaven: neustavna doba // protiustaven: neustavno dejanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika