- potónika
- -e ž (ọ́) divja ali vrtna rastlina z deljenimi listi in velikimi belimi, rožnatimi ali rdečimi cveti: v vrtu so cvetele potonike; bila je rdeča kakor potonika
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
potónika
Look at other dictionaries:
bínkoštnica — e ž (ȋ) nar. potonika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
božúr — a m (ū) nar. potonika: močno dehteči božur … Slovar slovenskega knjižnega jezika
róža — e ž (ọ̑) 1. rastlina z izrazitim cvetom: roža cvete, ovene, raste; izpuliti rožo; cvetoče rože; greda, polna rož; cvetela je kot roža / planinske, poljske, vrtne rože / roža diši; nabirati, trgati rože; jesenske, pomladanske, pozne, prve rože;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vèlelísten — tna o prid. (ȅ ȋ) bot., v zvezi velelistna potonika rastlina z deljenimi listi in velikimi belimi, rožnatimi ali škrlatnimi cveti, Paeonia mascula … Slovar slovenskega knjižnega jezika
