- potešítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od potešiti: potešitev radovednosti / nikjer ni mogel najti potešitve
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
potešítev
Look at other dictionaries:
stréči — stréžem nedov., strézi strézite in strezíte; strégel strégla (ẹ) 1. prinašati hrano, pijačo navadno gostu: streči povabljencem; streči s pijačo, prigrizkom; gostje si sami strežejo / strežejo le do devetih; kosilo strežejo v jedilnici delijo; v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zadoščênje — a s (é) 1. duševno stanje, pri katerem se kaj doživlja kot skladno z lastnimi zahtevami, pričakovanji: po opravljenem delu ga je navdalo, prevzelo zadoščenje; čutiti zadoščenje; imeti zadoščenje pri delu; zadoščenje zmagovalca; občutek zadoščenja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žéja — e ž (ẹ) 1. občutek potrebe po pijači: žeja je postajala vedno večja; občutiti žejo; potešiti, potolažiti, pregnati, ekspr. pogasiti si žejo s čajem; huda, ekspr. peklenska žeja / ekspr.: začela se jim je oglašati žeja postajali so žejni; žeja ga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
