akcesóren — rna o prid. (ọ̑) knjiž. postranski, dodaten: akcesorni dohodek; to je le akcesoren pojav ♦ gozd. akcesorna sestavina lesa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drúgorazréden — dna o prid. (ū ẹ̑) ki je po kakovosti, pomembnosti na drugem mestu: drugorazredno sadje // ekspr. slabši, manjvreden: predvajajo same drugorazredne filme; drugorazreden pisatelj / redko drugorazreden pomen stranski, postranski … Slovar slovenskega knjižnega jezika
epizóden — dna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na epizodo: nastopiti v epizodnem prizoru; epizodni vložki v romanu // knjiž. postranski, nepomemben, obroben: epizodna oseba; igralec nastopa samo v epizodnih vlogah / boj partizanskih odredov ni imel epizodnega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
indiferénten — tna o prid. (ẹ̑) 1. ki do določene stvari, pojava nima, ne kaže odnosa, neopredeljen: do tega vprašanja je indiferenten; kljub prigovarjanju je ostal indiferenten; narodno, politično indiferenten / indiferentna barva neizrazita, medla // ki nima … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ìrelevánten — tna o prid. (ȉ ȃ) knjiž. nepomemben, postranski, nebistven: irelevantna informacija; to je čisto irelevantna stvar; oblika je pri tem popolnoma irelevantna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
marginálen — lna o prid. (ȃ) 1. knjiž. napisan na robu strani v knjigi ali rokopisu; obroben: marginalne pripombe 2. publ. postranski, nepomemben: diferenciacija bi morala potekati na vsebinskih ne pa na marginalnih kriterijih; moralno marginalna vprašanja ◊ … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obstránski — a o prid. (á) ki je, se nahaja ob strani: obstranski del telesa; vse obstranske jaške so zasuli / ta izhod je obstranski stranski ♦ bot. obstranski poganjek // redko postranski, manj pomemben: obstranske teme kongresa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pôsel — sla [ǝu̯] m (ó) 1. nav. mn., navadno s prilastkom celota del, opravil v zvezi z nalogami, obveznostmi, za katere je kdo zadolžen: sam vodi vse bančne, blagajniške, trgovske posle; kreditni, plačilni posli / dekanski, državniški posli; opravljati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prislúžek — žka m (ȗ) star. zaslužek: biti zadovoljen s prislužkom; ima postranski prislužek; tedenski prislužek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pristránski — a o prid. (á) 1. ki se pri presojanju, vrednotenju ravna po osebnih nagnjenjih, interesih: pristranski kritik, sodnik / pristranska ocena 2. redko postranski: pristranski zaslužek 3. redko stranski: segel je v pristranski žep … Slovar slovenskega knjižnega jezika
