posploševáti

posploševáti
-újem nedov. (á ȗ) dognanje, ugotovitev, ki se nanaša na en primer, širiti na vse podobne primere: takih primerov ne bi smeli posploševati; pisatelj rad posplošuje // prikazovati, oblikovati kaj tako, da se ne čuti neposredna prisotnost zavesti, mišljenja osebka: posploševati svoj odnos do življenja posplošujóč -a -e: njegovi zaključki so preveč posplošujoči; posplošujoče ideje

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • posploševánje — a s (ȃ) glagolnik od posploševati: to je samovoljno in površno posploševanje; posploševanje dejstev, izkušenj …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”