- posódica
- -e ž (ọ̑) manjšalnica od posóda: napolniti posodice z jagodami; kovinska posodica; posodica za shranjevanje nakita
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sípnica — e ž (ȋ) knjiž. posodica z luknjičastim pokrovom za posipanje: napolniti sipnico / sipnica za poper, sladkor ∙ na mizi je bila knjiga, črnilnik in sipnica nekdaj posodica s peskom za sušenje črnila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
balzamárij — a m (á) arheol. posodica za shranjevanje dišav … Slovar slovenskega knjižnega jezika
črnílnik — a m (ȋ) posodica za črnilo: pomakati pero v črnilnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
detonátor — ja m (ȃ) razstrelivo, s katerim se povzroči eksplozija glavnega naboja: občutljivost detonatorja // posodica s takim razstrelivom: pritrdil je detonator in prižgal zažigalno vrvico; odviti minam detonatorje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dišávnica — e ž (ȃ) 1. nav. mn. rastlina, bogata z dišavnimi snovmi: gojiti dišavnice in zdravilne rastline; nabirati in sušiti dišavnice; domače in tuje dišavnice; dišavnice za juho 2. posodica za dišave: odpreti dišavnico; dragocena dišavnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
epruvéta — e ž (ẹ̑) steklena cevkasta posodica za kemične poizkuse: vliti tekočino v epruveto; segrevati v epruveti; stojalce z epruvetami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jájčnik — a m (ȃ) 1. nav. mn., biol. spolna žleza, ki proizvaja jajčeca: izrezati, odstraniti jajčnike; nerazviti jajčniki 2. jed iz jajc, ocvrta na maščobi: pripraviti jajčnik; jajčnik s sirom 3. posodica za serviranje mehko kuhanega jajca: porcelanast… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kápica — e ž (á) 1. manjšalnica od kapa: pokriti se s kapico; volnena kapica; kapica s cofom ∙ nar. farške kapice trdoleska 2. rabi se samostojno ali s prilastkom majhni kapi podoben del česa: lakaste kapice na čevljih / steklenica se zapira z gumijasto… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kivéta — e ž (ẹ̑) med. kovinska posodica, navadno iz več delov, za izdelavo kalupa zobnih protez … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kornét — a m (ẹ̑) 1. trobenti podobno glasbilo: igrati na kornet / altovski kornet 2. obrnjenemu stožcu podobna posodica, navadno iz nekvašenega testa ali tršega papirja: sladoled v kornetih / pog. prosim kornet kornet z vsebino 3. nekdaj najnižji oficir … Slovar slovenskega knjižnega jezika