- posmúkati
- -am tudi -smúčem dov. (ú) 1. s smukanjem, trganjem odstraniti:
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pòsmúčarski — a o prid. (ȍ ȗ) obl. ki je za po smučanju: posmučarska oblačila posmukati jagode, zrnje; posmukati liste z vej // ekspr. s smukanjem narediti, da česa ni več na čem: dež in veter sta drevje že posmukala 2. ekspr. vzeti, ukrasti: iz dimnice je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika