poslovíti se

poslovíti se
-ím se dov., poslóvil se (ȋ í) 1. pozdraviti se pri odhodu, navadno tudi s stiskom roke: odšel je, ne da bi se bil poslovil; posloviti se od domačih, prijateljev; nato se je poslovil tudi z njo od nje / pri sosedovih se je že poslovil // nav. ekspr. ločiti se, oditi: ni se še poslovil; za nekaj časa se bom moral posloviti; poslovil se je za dva meseca 2. ekspr., v zvezi z od nehati uporabljati, uživati: posloviti se od zastarelih prostorov / voznik se je moral za več mesecev posloviti od vozniškega dovoljenja 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža prenehanje obstajanja: mladost se je poslovila / tudi zadnje upanje se je poslovilo / zima se je že poslovila ● ekspr. takrat se je za vedno poslovil od domačega kraja je odšel, odpotoval drugam; ekspr. tiho se je poslovil od nas v osmrtnicah umrl je; star. poslovil se je od sveta umrl je; publ. s tem porazom se je ekipa poslovila od prvega mesta je izgubila možnosti za dosego prvega mesta

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • slovó — ésa s (ọ̑ ẹ̄) 1. pozdrav, pozdravljanje pri odhodu, navadno s stiskom roke: slovo je bilo prisrčno; oditi brez slovesa; pomahati v slovo; hladno, kratko, žalostno slovo; slovo od sosedov in prijateljev / dali so si roke v slovo / tujemu… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • junáčenje — a s (á) glagolnik od junačiti: ni mu do junačenja; poslušati prazno junačenje / v povesti je dal dosti prostora avanturističnemu junačenju / posloviti se od mladostnega junačenja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ločíti — in lóčiti im dov. in nedov. (ȋ ọ) 1. napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim: ločiti meso od kosti; s presledki ločiti vrste; lupina se pri tem sadežu težko loči od mesa / ločiti rudo od jalovine; pleve se pri čiščenju ločijo od zrna /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mrlíček — čka m (ȋ) nav. ekspr. mrtev otrok: prižgati svečo mrličku; posloviti se od mrlička / pri sosedovih so pred kratkim imeli mrlička je umrl otrok …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mŕtev — tva o stil. ó prid. (ŕ) 1. ki je umrl: ob cesti so ležali mrtvi ljudje in živali; posloviti se od mrtvega očeta; roditi mrtvega otroka; ugotovila je, da je mrtev; našli so ga mrtvega / v povedni rabi: ekspr. bil je na mestu, v trenutku, takoj… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obiskánec — nca m (á) kdor je obiskan: posloviti se od obiskanca …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obréden — dna o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na obred: obredno besedilo / obredni jezik je bil takrat latinski; obredne knjige; obredna posoda; obredna oblačila / črnski obredni plesi; obredne maske ♦ etn. obredni kruh kruh, pečen ob krstu, poroki in za… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odlepíti — in odlépiti im, tudi odlépiti im dov. (ȋ ẹ; ẹ ẹ̑) narediti, da kaj preneha biti prilepljeno: odlepiti nalepko, znamko; etiketa se je odlepila // narediti, da kaj preneha biti zalepljeno: odlepiti pismo; zavitek se je odlepil odlepíti se in… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • príča — e ž (í) 1. oseba, ki na sodišču pove, kar ve o kom, čem: priče ga obtožujejo; zapriseči pričo; zaslišati priče; soočiti obdolženca s pričami; nezanesljiva, pristranska priča; opirati se na izjave, navedbe prič; stranka in priče; biti, nastopiti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • priporočíti — ím dov., priporóčil (ȋ í) 1. izraziti mnenje, da je kaj koristno, dobro za koga, kaj: priporočiti komu več gibanja, previdnosti; priporočiti daljše bivanje na morju; priporočil jim je učenje tujih jezikov / ekspr. z grozečim glasom mu je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”