izžréti — žrèm dov., izžŕl (ẹ ȅ) 1. z žretjem poškodovati, uničiti: črvi so izžrli hrastovo mizo // poškodovati, uničiti sploh: rja izžre železo; pren., ekspr. skrbi so ga izžrle 2. z žretjem narediti: ličinka izžre odprtino in se izmota iz mešička izžŕt … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oglódati — am tudi oglójem, tudi oglôdati am dov., oglódaj oglódajte tudi oglóji oglójite tudi oglôdaj oglôdajte tudi oglodájte; tudi oglodála (ọ; ó) 1. z glodanjem načeti, poškodovati: zajci so oglodali drevesca // ekspr. poškodovati, uničiti: zob časa je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
opáriti — im dov. (á ȃ) 1. poškodovati kožo, tkivo z vročo tekočino, paro: opariti otroka pri kopanju; opariti se po roki; opariti se z juho, kropom, oljem 2. poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je oparila cvetje, listje ● star. opariti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oplazíti — in opláziti im, in opláziti im dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. premikajoč se od strani se dotakniti: padajoča smreka je oplazila sosednje drevje; po obrazu ga je oplazila veja; pri preskoku je oplazil oviro / roka je drsala po zidu in oplazila vrata;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
požgáti — žgèm dov., požgál (á ȅ) z ognjem poškodovati, uničiti: okupatorji so požgali vse hiše v vasi; požgati vejevje / cel zvezek svojih pesmi je požgal sežgal // poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: slana je požgala žito; vroče sonce je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razgrísti — grízem dov. (í) z grizenjem razdeliti na več delov: razgristi bonbon, tableto // z grizenjem raniti, poškodovati: veverica je, braneč mladiče, razgrizla in razpraskala skobcu prsi; v zadregi si je razgrizla ustnice // ekspr. poškodovati, uničiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razkopáti — kópljem tudi ám dov., razkôplji razkopljíte tudi razkôpaj razkopájte; razkôpal (á ọ, ȃ) 1. s kopanjem narediti, da kaj ni več skupaj, na kupu: razkopati zemljo; razkopati s krampom, prsti // narediti, da kaj ni več skupaj, na kupu sploh:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razruváti — rújem tudi razrúvati am dov., razruvál tudi razrúval (á ú; ū) z ruvanjem poškodovati, uničiti: divji prašiči so razruvali žito // ekspr. poškodovati, uničiti sploh: nalivi so razruvali cesto razruván tudi razrúvan a o: razruvane ceste … Slovar slovenskega knjižnega jezika
raztŕgati — am stil. tŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pes mu je raztrgal hlače; raztrgati papir; ovitek se je hitro raztrgal; popolnoma raztrgati / raztrgati na koščke, nitke / ob padcu si je raztrgal dlan ranil // narediti, da… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
usékati — am dov. (ẹ ẹ̑) 1. pri sekanju raniti, poškodovati: malo je manjkalo, da ga ni usekal; pazi, da se ne usekaš; usekati se v roko; usekati se s sekiro; zelo se usekati // ekspr. raniti, poškodovati s čim ostrim: ptič ga je usekal s kljunom /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika