- poskakovánje
- -a s (ȃ) glagolnik od poskakovati: poskakovanje ga je ogrelo / od poskakovanja avtomobila in hrupa jo je bolela glava
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sklèp — sklépa m (ȅ ẹ) 1. gibljiv stik dveh ali več kosti: sklep mu je otekel, otrdel; boli, ekspr. trga ga v sklepih; poškodba sklepa; bolečine v sklepih; ekspr. biti trd v sklepih / ekspr. roka je skočila iz sklepa / čeljustni, kolčni, kolenski sklep … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skókec — in skôkec kca m (ọ̑; ō) 1. nav. ekspr. manjšalnica od skok: hitri kobiličji skokci / do morja je le še skokec 2. priprava v obliki platnenega sedeža na elastičnih vrveh za poskakovanje otroka, preden shodi: dojenček v skokcu; skokec in hoduljica … Slovar slovenskega knjižnega jezika