- posébnež
- -a m (ẹ̑) poseben, nenavaden človek: imajo ga za posebneža; čudaki in posebneži
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
čúden — dna o prid. (ū ȗ) 1. ki se razlikuje od navadnega, znanega: spoznal ga je na čuden način; včasih se pripetijo čudne reči; stvar se jim zdi čudna // ki se po vedenju, ravnanju razlikuje od drugih: po nesreči je postala nekam čudna; čuden je, ne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ekscéntrik — tudi ekscêntrik a m (ẹ; é) knjiž. neuravnovešenec, čudak, posebnež: dekadenti in ekscentriki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nènavádnež — a m (ȅ ȃ) knjiž. čudak, posebnež: to je poklic za nenavadneže … Slovar slovenskega knjižnega jezika
posébnica — e ž (ẹ̑) 1. ženska oblika od posebnež: njegova žena je posebnica 2. nar. priboljšek, poslastica: rad si privošči kako posebnico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slíka — e ž (ȋ) 1. likovna upodobitev česa z barvami, navadno umetniška: delati, končati sliko; dobra, lepa slika; slika cvetočega drevesa; deček na sliki je kot živ / abstraktna slika; oljnata slika; stenska, stropna slika; slika na steklu // delo,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svàt — sváta m, im. mn. tudi svátje (ȁ á) kdor se udeleži praznovanja ob poroki: svati čakajo ženina in nevesto; veseli svati; zbralo se je veliko svatov / iti, vabiti v svate na praznovanje ob poroki ● ekspr. ti si pa čuden svat čudak, posebnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svetník — a m (í) 1. rel. kdor je razglašen za svetega: častiti svetnike in svetnice / razglasiti za svetnika; praznik vseh svetnikov 2. ekspr. kdor v najvišji meri obvladuje negativna nagnjenja in si prizadeva delati dobro: njegov brat je bil pravi, živi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vsevédec — dca m (ẹ̑) knjiž. vseveden človek: gledališki vsevedec / vaški posebnež in vsevedec … Slovar slovenskega knjižnega jezika