- poročeválski
- -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na poročevalce ali poročanje (o čem): poročevalsko delo / poročevalska služba / velika poročevalska mreža / slog povesti je včasih preveč poročevalski
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
agéncija — in agencíja e ž (ẹ; ȋ) 1. podjetje, ki opravlja posredniške posle: pomorska, potovalna, turistična agencija / trgovska agencija / mednarodna agencija za atomsko energijo; avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
agentúra — e ž (ȗ) 1. raba peša podjetje, ki opravlja posredniške posle; agencija: imeli so agenturo in špedicijo; ladijska agentura // opravljanje agentskih poslov: trgovska agentura mu dobro nese; zavarovalna agentura 2. redko obveščevalni, poročevalski… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mistifikátor — ja m (ȃ) knjiž. kdor vara, zavaja koga, zlasti z na videz resničnimi trditvami, sporočili: opraviti imajo s prebrisanim mistifikatorjem; mistifikatorji v poročevalski službi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oprávništvo — a s (ȃ) zastar. obveščevalni, poročevalski urad; agencija: revolucionarji so zasedli prostore opravništva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uràd — áda m (ȁ á) 1. organ državne oblasti za urejanje določenih zadev, opravljanje določenih nalog, navadno povezanih s pisarniškimi opravili: urad izdaja dovoljenja, potrdila; poslati pritožbo, prošnjo uradu; voditi urad; biti v službi na uradu, v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika