- popúkati
- -am dov. (ū) nar. populiti: popukati repo / popukati perje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pòpukati — (što) svrš. 〈prez. ām, pril. pr. āvši, prid. trp. pòpukān〉 reg., {{c=1}}v. {{ref}}počupati{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
popukati — pòpukati (što) svrš. <prez. ām, pril. pr. āvši, prid. trp. pòpukān> DEFINICIJA reg. počupati, v. ETIMOLOGIJA po + v. puknuti, pukati … Hrvatski jezični portal
popukavati — popukávati (što) nesvrš. <prez. popùkāvām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. popukati ETIMOLOGIJA vidi popukati … Hrvatski jezični portal
popukávati — (što) nesvrš. 〈prez. popùkāvām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}popukati{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika