- popravljávec
- -vca m (ȃ) kdor (poklicno) kaj popravlja: popravljavec ni mogel popraviti pralnega stroja; popravljavec glasbil / popravljavec je slogovne napake spregledal; ekspr. popravljavec nazorov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dežníkar — ja [dǝž] m (ȋ) izdelovalec, popravljavec dežnikov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kotlár — ja m (á) izdelovalec, popravljavec kotlov: bil je kotlar; klepar in kotlar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kotlíčkar — ja m (ȋ) nekdaj popravljavec (manjših) kotlov: potujoči kotličkar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
popravljáč — a m (á) popravljavec: popravljači ceste … Slovar slovenskega knjižnega jezika
redáktor — ja m (á) 1. kdor dela, naredi, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev; urednik: imenovati, izvoliti redaktorja; redaktor zbornika; zaposliti se kot redaktor / glasbeni redaktor na radiu; glavni, odgovorni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sodár — ja m (á) izdelovalec, popravljavec sodov: naročiti sod pri sodarju; sodarji in škafarji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
téhtničar — ja m (ẹ̑) 1. izdelovalec, popravljavec tehtnic: odnesti tehtnico k tehtničarju 2. tehtalec: tehtničar v rudniku, skladišču … Slovar slovenskega knjižnega jezika