- poosebítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od poosebiti: poosebitev smrti / ona je poosebitev ženskega ideala / kralj je veljal za poosebitev božanstva na zemlji ♦ lit. poosebitev in druge metafore
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
poosebítev
Look at other dictionaries:
poosébljenost — i ž (ẹ̑) poosebljenje, poosebitev: on je poosebljenost nemškega duha tiste dobe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvézda — e ž (ẹ) 1. na videz majhno svetlo nebesno telo, vidno na jasnem nočnem nebu: zvezde se bleščijo, svetijo, žarijo; zasijale so prve zvezde; ekspr. nebo je posuto z zvezdami na nebu je veliko zvezd; ekspr. oblak, roj zvezd; soj zvezd; pesn.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
