- pooblačítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od pooblačiti se: pooblačitev neba na zahodu / vremenoslovci napovedujejo pooblačitve
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pooblačítev
Look at other dictionaries:
naênkraten — tna o prid. (é) knjiž. nenaden, nepričakovan: naenkratna pooblačitev; naenkratnih sprememb se boji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
