- brezobláčen
- -čna -o prid. (ȃ) ki je brez oblakov: brezoblačno nebo / brezoblačen dan
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
brezobláčen
Look at other dictionaries:
vedríti — ím nedov. (ȋ í) 1. čakati v zavetju, da preneha deževati: zaradi neurja so morali vedriti; vedriti pod napuščem 2. delati, povzročati, da postane kdo veder, dobro razpoložen: ta glasba vedri in pomirja; družbo je vedril s šalami / pogled na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvedríti — ím dov., zvédril (ȋ í) razvedriti: prijeten pogovor ga je zvedril; jeza ga je minila, počasi se je zvedril ∙ ekspr. obraz se mu je zvedril na njem se je pojavil veder, vesel izraz zvedríti se nav. 3. os. prenehati deževati: zvedrilo se je tako… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
