Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kapitán — a m (ȃ) 1. poveljnik ladje: kapitan je bil star pomorščak; kapitan čezoceanske, trgovske ladje ♦ aer. kapitan poveljnik letala v civilnem letalstvu; navt. luški kapitan; kapitan dolge plovbe najvišji čin v trgovski mornarici ali nosilec tega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
morjeplóvec — vca m (ọ̑) ekspr. mornar, pomorščak, zlasti raziskovalec morij: morjeplovci so na svojih potovanjih videli marsikaj; drzni, izkušeni, slavni morjeplovci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
navigátor — ja m (ȃ) 1. kdor je usposobljen za določanje položaja ladje, letala in vodenje le teh v določeni smeri: letalski navigator; navigator na rušilcu; opravljati delo navigatorja / navigator vesoljske ladje 2. knjiž., redko pomorščak, mornar:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pomôrec — tudi pomórec rca m (ō; ọ̑) 1. kdor plove po morju, zlasti v raziskovalne namene: dogodivščine, odkritja pomorcev 2. knjiž. pomorščak, mornar: pomorci in letalci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vólk — a [u̯k] m, mn. volkóvi, im. mn. stil. volcjé (ọ̑) 1. psu podobna zver z rumenkasto ali rjavkasto sivim kožuhom: volk je napadel, raztrgal jagnje; ekspr. volk kolje, mesari; volk tuli, zavija; krdelo volkov; lov na volka; bojevati se kot volk… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
