Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izmólsti — mólzem [ou̯] dov. (ọ) 1. agr. popolnoma, do konca pomolsti: izmolsti kravo / izmolsti mleko 2. slabš. z vztrajnim, vsiljivim prigovarjanjem priti do česa: zadnji dinar je izmolzel iz njega; vse mu bodo izmolzli 3. star. izčrpati, oslabiti:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ôvca — e stil. é ž, rod. mn. ôvc in ovác (ó) 1. manjša domača žival, ki se goji zlasti zaradi volne: ovca beketa, bleja; pasti, striči ovce; čreda, trop ovc; razbežali so se kakor ovce; krotek kot ovca / merino ovca z dolgo, mehko dlako, po izvoru iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podojíti — ím dov., podójil (ȋ í) 1. z dojenjem nahraniti: morala je še podojiti otroka 2. nar. vzhodno pomolsti: podojiti krave podojèn êna o: otrok še ni podojen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rebráča — e ž (á) 1. knjiž. priprava navadno iz rebraste pločevine za zavarovanje, zapiranje vratne, izložbene odprtine; rolo: dvigniti rebračo; železna rebrača // priprava na zunanji strani okna, narejena iz dolgih, med seboj povezanih deščic, ploščic;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šárka — e ž (ȃ) žival z belimi lisami, navadno kobila, krava: pomolsti šarko; jahati na šarki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
telétnica — e ž (ẹ̑) vet. krava od poroda do odstavitve teleta: pomolsti teletnico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
velblódica — e ž (ọ̑) samica velbloda: pomolsti velblodico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
živínče — ta s (í) 1. nav. ekspr. navadno večja domača žival, ki se redi, vzreja zaradi gospodarskih koristi, zlasti manjše govedo: živinče se pase; pomolsti, vpreči živinče; bolehno, preplašeno živinče; dela kot živinče, pa še ni dovolj zelo, hudo /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
