pomívanje

pomívanje
-a s (í) glagolnik od pomivati: pomivanje posode; krpa za pomivanje / stroj za pomivanje posode

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • krníca — e ž (í) 1. poglobljeni del rečne struge ali jezerskega dna, kjer dela voda vrtinec; tolmun: vreči kaj v krnico; nevarne krnice // plitvejša kotanja, navadno napolnjena z vodo: krnice so bile polne vode / plitva krnica / kalna krnica voda v krnici …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kŕpa — e ž (ŕ) 1. kos blaga, navadno manjši: položiti na čelo mokro krpo; pokriti kozarec s čisto krpo; platnena krpa / likati z vlažno krpo / na podstrešju je polno krp cunj / kožna krpa // kos blaga za brisanje ali čiščenje: obrisati prah s krpo;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pomiválen — lna o prid. (ȃ) namenjen za pomivanje: pomivalne krpe; pomivalna posoda / pomivalni prašek; pomivalni stroj; pomivalna miza; pomivalno korito …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pomiválka — e [u̯k; prvi pomen tudi lk] ž (ȃ) 1. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s pomivanjem, navadno posode: uprava hotela je med sezono zaposlila še dve pomivalki 2. kos blaga za pomivanje posode: iz stare rjuhe si je naredila nekaj pomivalk; mokra,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pomiválnica — e ž (ȃ) prostor za pomivanje posode: natakarji so odnašali krožnike v pomivalnico / dela v pomivalnici …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • posóda — e ž (ọ̑) votel predmet za prenašanje, hranjenje česa: posoda pušča; izprazniti, napolniti posodo; natočiti vodo v dve posodi; aluminijasta, lončena, pločevinasta, steklena posoda; valjasta posoda; dobro zaprta posoda; posoda iz lesa; kupiti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • preóster — tra tudi ôstra o stil. ó prid. (ọ, ó) preveč oster: nož je preoster predmet za otroke / ta prašek je za pomivanje občutljive posode preoster / izgovoril je preostro besedo; prisodili so ji preostro kazen; v časopisu so objavili preostro kritiko… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stròj — strôja m (ȍ ó) 1. mehanična naprava, navadno kovinska, iz gibljivih in negibljivih delov, ki s pretvarjanjem energije omogoča, olajšuje, opravlja delo: stroji brnijo, ropotajo; stroj stoji, teče; izključiti, pognati, ustaviti stroj; namestiti,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”