- breznačêlen
- -lna -o prid. (ȇ) ki je brez načel: breznačelni in neznačajni ljudje / breznačelni konkurenčni boj; breznačelno popuščanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
breznačêlnež — a m (ȇ) ekspr. breznačelen človek: brezznačajneži in breznačelneži … Slovar slovenskega knjižnega jezika