- pomenoslóvje
- -a s (ọ̑) lingv. nauk o pomenu besed: skladnja in pomenoslovje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pomenoslóven — vna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pomenoslovje: pomenoslovni problemi; pomenoslovna razprava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
semántika — e ž (á) lingv. nauk o pomenu besed, pomenoslovje: sintaksa in semantika // knjiž. pomen, pomenskost: semantika pesmi, stavka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
semaziologíja — e ž (ȋ) lingv. semantika, pomenoslovje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skládnja — e ž (á) lingv. zlaganje besed v besedne zveze, stavke: dobro obvlada slovensko skladnjo / skladnja tega besedila je slaba zloženost besednih zvez, stavkov // nauk o tem: skladnja in pomenoslovje ● knjiž., redko skladnja med besedami in dejanji… … Slovar slovenskega knjižnega jezika