- pólpriklópnik
- -a [u̯p] m (ọ̑-ọ̑) avt. vozilo brez lastnega pogona, ki se s sprednjim delom naslanja na vlečno vozilo: tovornjak s polpriklopnikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pólprikólica — e [u̯p] ž (ọ̑ ọ̑) avt. polpriklopnik: avtomobil s polprikolico … Slovar slovenskega knjižnega jezika