- pólobléčen
- -a -o [ou̯] prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ni popolnoma oblečen: iz hiše je pritekel poloblečen moški
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pólobléčen
Look at other dictionaries:
pol... — ali pól... [pou̯] prvi del zloženk (ọ̑) 1. nanašajoč se na pol, polovica: polleten, pollitrski, poltonski / poldrugi 2. nanašajoč se na napol: polodprt, poltežek, polvolnen; polkonj, polotok; polmrak / poloblečen, polpripravljen / polslišen,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
