- polnoštevílnost
- -i [ou̯] ž (ȋ) značilnost polnoštevilnega: polnoštevilnost pevskega zbora
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
polnoštevílnost
Look at other dictionaries:
povŕsti — in po vŕsti prisl. (ŕ) 1. izraža zapovrstnost, zaporednost: učitelj kliče učence povrsti; pripovedoval je povrsti, kaj je doživel / bil je predsednik deset let povrsti; ekspr. povej lepo povrsti, kje vse si bil; šli so povrsti drug za drugim /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
