Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
doléten — tna o prid. (ẹ̑) redko polnoleten: sin bo že kmalu doleten; postati doleten po zakonu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
enák — a o prid. (ȃ ā) 1. ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje a) med seboj: razdeliti na enake dele; enaki količini, vsoti; hiše so si zelo podobne, niso pa enake; dvojčki so čisto enaki; ploščinsko popolnoma enaki trikotniki; po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
maloléten — tna o prid. (ẹ̑) zastar. ki (še) ni polnoleten; mladoleten: maloletni zločinec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mladoléten — tna o prid. (ẹ̑) ki (še) ni polnoleten: skrbeti mora za tri mladoletne otroke; delinkvent je še mladoleten ● zastar. mladoletni veter pomladni; zastar. pesnikove mladoletne pesmi mladostne; sam.: vzgojni zavod za mladoletne … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèpolnoléten — tna o [u̯n] prid. (ȅ ẹ̑) ki (še) ni polnoleten: nepolnoletni otroci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
polno... — [u̯n] prvi del zloženk nanašajoč se na poln: polnoglasen, polnoleten, polnoličen, polnozvočnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
polnolétnik — a [u̯n] m (ẹ̑) polnoleten človek: mladoletnik in polnoletnik ♦ jur. mlajši polnoletnik od 18. do 21. leta starosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
postáti — stánem dov. (á ȃ) z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da lastnost ali stanje osebka nastopi a) s pregibno besedo: postati domišljav, grd, lačen, nemiren, pijan, razigran, žalosten; postati polnoleten, popularen, slaven;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
starešína — e tudi a m (í) 1. vodja družbene skupnosti: izbrati, odstaviti starešino; stal je pred mrkim, sivolasim starešino / plemenski, rodovni, vaški starešina // vodja kake skupnosti sploh: fantje so izbrali svojega starešino / starešina taborniškega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
