- pólljudjé
- -ljudí [u̯l] m mn., daj. pólljudém, tož. pólljudí, mest. pólljudéh, or. pólljudmí (ọ̑-ẹ̑) množina od polčlovek: ogibaj se teh podlih, puhlih polljudi; prim. polčlovek
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pólljudjé
Look at other dictionaries:
pólčlôvek — éka [u̯č] m ed. in dv. (ọ̑ ó ọ̑ ẹ) ekspr. človek brez določenih pozitivnih, moralnih lastnosti: čustveno nerazvit, izrazito razumarski polčlovek / on je slabič, polovičar, polčlovek; prim. polljudje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
