pólkróžec

pólkróžec
-žca [u̯k] m (ọ̑-ọ̑) manjšalnica od polkrog: temni kvadrati so obdani z belimi polkrožci // lingv. temu podobno grafično znamenje za označevanje izgovarjave: padajoča intonacija je označena s polkrožcem

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • držáj — a m (ȃ) 1. del orodja, priprave, stroja, namenjen za držanje z rokami: izdelovati držaje za različna orodja; bakelitni, leseni držaji; držaj noža, vesla / držaji nosil so se globoko ugrezali v njune rame / držaj pri aktovki ročaj 2. drog za… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • fermáta — e ž (ȃ) muz. polkrožec s piko, ki označuje nedoločeno podaljšanje tona ali pavze; korona …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • koróna — e ž (ọ̑) 1. muz. polkrožec s piko, ki označuje nedoločeno podaljšanje tona ali pavze: napisati korono nad noto 2. astr. plast Sončeve atmosfere, ki prehaja v medplanetarni prostor: kromosfera in korona …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”