- polípov
- -a -o (ȋ) pridevnik od polip: polipove lovke
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mesečínka — e ž (ȋ) zool. klobučnjak brez polipov, ki razdražen zažari, se zasveti, Pelagia noctiluca: lovke mesečinke … Slovar slovenskega knjižnega jezika