- pólgrúntar
- -ja [u̯g] m (ọ̑-ȗ) lastnik manjšega posestva, manjši kmet: sin polgruntarja; gruntarji in polgruntarji ♦ jur. polgruntar nekdaj kdor ima polovico celega grunta
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pólgrúntar
Look at other dictionaries:
pólkmèt — kméta [u̯k] m, im. mn. pólkmétje stil. pólkméti (ọ̑ ȅ ọ̑ ẹ) 1. polit., soc. kdor se preživlja z obdelovanjem lastnega zemljišča in delom v industriji ali kmetijstvu: večina zaposlenih v podjetju je delavcev, nekaj je tudi polkmetov 2. kdor je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
polovíčar — ja m (ȋ) 1. nav. slabš. kdor načrtov, načel (rad) ne izpeljuje, uresničuje v celoti, do konca: bodi ves to, kar si, ne pa polovičar; očitali so mu, da je polovičar / radikalci, konservativci in polovičarji 2. nav. slabš. kdor dela, naloge (rad)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
