- poléntar
- -ja m (ẹ̑) 1. ekspr. kdor (rad) je polento: bil je velik polentar 2. pog., slabš. Italijan, zlasti kot okupatorski vojak: streljati na polentarje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
poléntar
Look at other dictionaries:
polentár — ja m (á) nar. zahodno kuhalnica za mešanje polente: mešati s polentarjem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poléntarski — a o (ẹ̑) pridevnik od polentar 2: preganjati polentarsko sodrgo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
