- pokósiti
- -im dov. (ọ́) pojesti kosilo: ko je pokosil, je šel na delo / pokositi enolončnico pojesti za kosilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pokósiti
Look at other dictionaries:
pokòsiti — (koga, što) svrš. 〈prez. pòkosīm, pril. pr. īvši, prid. trp. pòkošen〉 1. {{001f}}obaviti kosidbu 2. {{001f}}pren. srušiti sve pred sobom [vjetar je sve pokosio] 3. {{001f}}pren. poubijati rafalom ili brzom paljbom iz vatrenog oružja … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pokositi — pokòsiti (koga, što) svrš. <prez. pòkosīm, pril. pr. īvši, prid. trp. pòkošen> DEFINICIJA 1. obaviti kosidbu; iskositi 2. pren. srušiti sve pred sobom [vjetar je sve pokosio] 3. pren. poubijati rafalom ili brzom paljbom iz vatrenog oružja… … Hrvatski jezični portal
pokosíti — ím dov., pokósil (ȋ í) 1. končati košnjo: ko so pokosili, je bilo sonce že visoko; za letos smo pokosili // s koso, kosilnico odrezati travo, žito: veliko so že pokosili / pokositi deteljo / pokositi travnik 2. ekspr. s streljanjem povzročiti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
réd — a m, sedmi in deseti pomen mn. redóvi in rédi; osmi in deveti pomen mn. redóvi (ẹ̑) 1. stanje, ko je (vsaka) stvar na mestu, v položaju, kot mora biti, kot je koristno: red na mizi, v sobi je vzoren / dati, spraviti svoje stvari v red urediti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pokosnica — pòkosnica1 ž DEFINICIJA bot. biljni rod (Polygonatum) iz porodice ljiljana (Liliaceae), o. 30 vrsta (npr. obična p. P. odoratum); salamunov pečat ETIMOLOGIJA v. pokositi … Hrvatski jezični portal
iskositi — iskòsiti svrš. <prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. iskòšen> DEFINICIJA v. pokositi ETIMOLOGIJA is + v. kosa, kòsiti … Hrvatski jezični portal
bíčevje — a s (ȋ) skupina rastlin bičkov: pokositi bičevje za steljo / bičevje ob potoku z bički porasel svet // stebla bičkov: cekar iz bičevja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kônec — 1 nca m, mest. mn. stil. koncéh (ó) 1. del, predel, prostorsko najbolj oddaljen od a) izhodišča, začetka: konec njive prerašča plevel / konci brkov so mu silili v usta; odgriznil si je konec jezika / konec knjige je zelo zanimiv / pes ima na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kopríva — e ž (í) rastlina, ki ima na listih in steblu dlačice, ki povzročajo ob dotiku pekoč občutek: koprive preraščajo ruševine; pokositi koprive; otroci rastejo kot koprive za plotom / kopriva peče / špinača iz kopriv koprivnih listov ∙ tak je, kot bi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
melína — e ž (í) 1. melišče: steza se je vzpenjala ob melini / peščena melina 2. nar. strm, nerodoviten svet: pokositi melino; garal je po melinah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
