pokončeváti

pokončeváti
-újem nedov. (á ȗ) 1. namerno delati, da kdo več ne živi: pokončevati taboriščnike v plinskih celicah / pokončevati mrčes s strupi 2. delati, da je kaj zelo poškodovano, da ne obstaja več: pokončevati gozdove; veliki valovi pokončujejo na obalah vse, kar dosežejo

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • kosíti — ím nedov. (ȋ í) 1. s koso, kosilnico rezati travo, žito: kosci že dve uri kosijo; počasi kositi / kositi travo, žito / nizko, visoko kositi / ekspr. kdaj boste pa pri vas kosili kdaj bo čas košnje 2. ekspr. množično ubijati, moriti: brzostrelka… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pokončávati — am nedov. (ȃ) pokončevati: pokončavati ptice / povodnji pokončavajo polja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pokončevánje — a s (ȃ) glagolnik od pokončevati: pokončevanje škodljivih živali / duh sovraštva in pokončevanja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”