- pokljáj
- -a m (ȃ) rahel pok: zaznal je komaj slišen pokljaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pk — [pǝ̀k] medm. (ǝ̏) posnema odsekan pokljaj: pk, je reklo in obleka je počila; pk pk pk, se je slišalo, ko je prižigal in vlekel iz pipe … Slovar slovenskega knjižnega jezika