- poklápiti
- -im dov. (á ȃ) star. potreti, pobiti: njegove besede so jo poklapile ● star. pes je poklapil ušesa povesil poklápljen -a -o: domov je prišel zelo poklapljen; poklapljena ušesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.