- pohôtnik
- -a m (ȏ) ekspr. pohoten človek: ni vedela, da je tak pohotnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pohotnik — pȍhotnīk m <V īče, N mn īci> DEFINICIJA v. pohotljivac ETIMOLOGIJA vidi pohota … Hrvatski jezični portal
pohòtljivac — m (pohòtljivica ž) 〈G īvca, V īvče, N mn īvci〉 onaj koji je pohotljiv; pohotnik … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
uspaljènīk — m (uspaljènica ž) 〈G uspaljeníka, N mn uspaljeníci〉 pejor. onaj koji se uspalio; pohotnik, {{c=1}}usp. {{ref}}uspaliti se (2){{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pohotljivac — pohòtljivac m <G īvca, V īvče, N mn īvci> DEFINICIJA onaj koji je pohotljiv; pohotnik ETIMOLOGIJA vidi pohota … Hrvatski jezični portal
uspaljenik — uspaljènīk m <G uspaljeníka, N mn uspaljeníci> DEFINICIJA pejor. onaj koji se uspalio; pohotnik ETIMOLOGIJA vidi uspaliti … Hrvatski jezični portal