- brezdómen
- -mna -o prid. (ọ̄) ki je brez doma: brezdomni otroci; brezdomen potepuh / brezdomno življenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
brezdómen
Look at other dictionaries:
blódnež — tudi blôdnež a m (ọ̑; ȏ) 1. knjiž. kdor blodi, tava: brezdomen blodnež 2. star. razuzdanec, razvratnež: to je blodnež in pokvarjenec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
