- pohábljenec
- -nca m (ȃ) pohabljen človek: starci in pohabljenci; pren., ekspr. moralni pohabljenec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
krípelj — na tudi plja [pǝl] m (í) nižje pog. invalid, pohabljenec: dobil je strel v koleno in ostal kripelj / kot psovka ti kripeljni mi delajo spet težave … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pohábljenček — čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od pohabljenec: dolgotrajno zdravljenje pohabljenčkov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
polómljenec — nca m (ọ) ekspr. invalid, pohabljenec: po oglih so posedali polomljenci in siromaki ◊ gozd. (zaradi snega, viharja) polomljeno drevo … Slovar slovenskega knjižnega jezika